Bekstejdž

Na spletnih straneh združenja fonogramske industrije IFPI, je v celoti na voljo dokument, z naslovom Digital music report 2007. Nekaj optimističnih podatkov iz poročila :

V letu 2006 je bilo z digitalno prodajo glasbe ustvarjenih dva bilijona dolarjev dohodkov, kar je skoraj še enkrat več kot v letu 2005, v letu 2006 pa je bilo prodanih kar 89% več posameznih posnetkov, kot v letu 2005.

Opazen napredek na digitalnem trgu. Industriji gre dobro. Ali ima to kaj opraviti z napredkom v ponudbi glasbe in v položaju glasbenikov, pa je drugo vprašanje.

Pogovoril sem se z VIDO, virtualno davčno svetovalko. Zadovoljen sem z njeno prijaznostjo in poznavanjem davčne zakonodaje. Takole sva modrovala :

Vaš vnos: Dohodnina nima smisla?

Odgovor : Stara neumnost sčasoma modrost postane.  

Simpatično dekle. Upam, da je ne bodo odpustili, ker si privošči toliko iskrenosti.

V novembru 2006 je Slovenija ratificirala Konvencijo o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov. 30.11.2006 je DZ sprejel ZAKON O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O VAROVANJU IN SPODBUJANJU RAZNOLIKOSTI KULTURNIH IZRAZOV (MKRKI), izvajanje konvencije pa je zaupal ministrstvu za stare fasade in zaposlovanje državnih kulturnih uradnikov.

Da spoštovanje kulturne raznolikosti med drugim temelji tudi na spoštovanju jezikovne raznoličnosti držav članic je nesporno, zato je še posebej cinično, da ena najbolj plemenitih zaobljub zakonodajalca, ki jih narekuje konvencija, nima nobenega smisla, ko jo beremo prevedeno v slovenščino. Točka b) v 6. členu Konvencije se glasi :

Ti ukrepi lahko vključujejo

(b) ukrepe, ki na ustrezen način zagotavljajo domačim kulturnim dejavnostim, dobrinam in storitvam, da med vsemi tistimi, ki so na voljo na nacionalnem ozemlju, možnosti za njihovo ustvarjanje, proizvodnjo, širjenje, distribucijo in uživanje, vključno z ukrepi, povezanimi z jezikom, ki se uporablja za te dejavnosti, dobrine in storitve;
 

Medtem, ko se originalno besedilo glasi :

measures that, in an appropriate manner, provide opportunities for domestic cultural activities, goods and services among all those available within the national territory for the creation, production, dissemination, distribution and enjoyment of such domestic cultural activities, goods and services, including provisions relating to the language used for such activities, goods and services;

Čeprav gre za mrtvo črko na papirju, mimogrede požegnano s strani DZ, ki mu je figo mar za globalizacijo kulturne prehrambene verige, v kateri je domača ustvarjalnost le mali prigrizek za velike ribe, in kulturno politiko razume le kot politično uravnoteženo poročanje o lastnih dosežkih, bi človek pričakoval, da so zakoni v Sloveniji napisani  slovensko. Po možnosti tudi razumljivo. Občasno, čeprav je to že preveč pričakovati, bi bili lahko tudi smiselni in koristni.

Potem, ko je propadla ideja o strokovni komisiji Prešernovega sklada za nove tehnologije, nove medije in nove umetniške prakse, ter izbor “Prešernovih” nagrajencev še naprej ostaja v varni domeni samozvane kulturne elite, je v mesecu sumljivo iskrene Prešernove evforije začasno prenehala z delovanjem tudi edina domača spletna trgovina z glasbo, zabavaj.se. Ta je svojčas marsikoga razburila s spornimi DRM rešitvami, ki jih je za verigo (zabavaj.se - OD2 - Loudeye - Nokia) prispeval vsemogočni Microsoft, in so (ali se sploh da drugače?) omogočale nakup ter poslušanje glasbenih datotek le na računalnikih, opremljenih z Microsoftovim programjem.

Kar velja za preteklost “novih medijev” in “novih tehnologij”, očitno za slovenski spletni glasbeni trg še vedno ostaja daljna prihodnost. Nerazumljena, če sodimo po odločitvi domače založbe MenArt, da precejšnje število svežih posnetkov svojih najbolj popularnih varovancev zastonj objavi na spletnih straneh, v zloglasnem formatu - mp3. Bo na ta način res vzpodbudila obiskovalce svojih spletnih strani, da za nezaslišano zasoljeno ceno (1.5 EUR) kupijo taiste datoteke še preko svojih mobilnikov?

Medtem, ko čakamo na novo podobo in vsebine edine spletne prodajalne glasbenih datotek pri nas, se je oglasil Apple in veliko založniško četverico, ki si lasti 70% posnetega svetovnega glasbenega repertoarja pozval, da se odpove DRM zaščiti pred kopiranjem legalno kupljenih datotek. Tak predlog, je zagotovo voda na mlin zagovornikom nadomestil za zasebno reproduciranje, ki se jim je pred kratkim mnogo bolj odločno od Slovenije pridružila tudi sosednja Hrvaška.

Vodja in soustanovitelj podjetja Apple, Steve Jobs, osupne z ugotovitvijo, da sporni Appleov “FairPlay” niti najmanj ni vplival na vsebine iPodov. Po njegovi oceni, naj bil bilo le 22 od tisoč skladb, shranjenih na povprečnem iPodu, kupljenih v spletni prodajalni iTunes.

Kot kaže, se DRM načrti velike četverice očitno ne bodo obnesli. Svoj monopolni položaj si bo morala na spletnem trgu glasbe zagotoviti na drugačen način.

Na seji Državnega Zbora, 14.12.2006 je bil sprejet predlog o spremembah in dopolnitvah zakona o avtorski in sorodnih pravicah ZASP-D. Najpomembnejša novost je uvedba Sveta za avtorsko pravo, ki bo v primeru, da v štirih mesecih pogajanj ne pride do sporazuma med uporabniki in upravičenci, odločal o primerni višini tarife, po kateri plačujejo uporabniki nadomestila za uporabo zaščitenih del kolektivnim organizacijam za zaščito avtorske in sorodnih pravic. Svet za avtorsko pravi bo sestavljen iz po dveh predstavnikov kolektivnih organizacij in interesnih združenj uporabnikov ter enega sodnika, ki ga bo predlagal UIL RS, vse člane pa bo potrdil minister za gospodarstvo. Pritožba nad odločitvijo Sveta bo dovoljena le na Ustavnem sodišču, postopek pa se bo začel ali potekal bez soglasja obeh strani in celo v njihovi odsotnosti, če bo to potrebno.

Odslej o vrednosti večine umetniških del lahko izključno odloča država, točneje ministrstvo za gospodarstvo. Da si je oblast v Sloveniji dokončno podredila kulturno ustvarjalnost, s tem da popolnoma nadzoruje njeno financiranje celo tam, kjer naj bi bilo le-to prepuščeno trgu, je rešitev brez primere v evropski ali svetovni kulturni politiki in zakonodaji.

“Zelo pomembno je, da je svet za avtorsko pravo, strokovna institucija, uravnoteženo sestavljena in da je to pravzaprav tudi v nekaterih drugih državah način izhoda v sili, kadar dogovor ni mogoč. Po tej rešitvi smo posegli tudi zaradi tega, ker se namreč ta vprašanja v Sloveniji doslej niso uspešno reševala, zlasti ne, ko govorimo o SAZAS-u”

MAG. ANDREJ VIZJAK, na seji DZ 14.12.2006

“Gospod Rugelj govori o tem, da obstajajo enake pravice avtorja in uporabnika. To moram reči, da preprosto ni res. Niti v tistem smislu, ko definira kaj da je avtorjeva pravica, še manj pa v tistem smislu, da ima uporabnik pravico, da to kupi ali ne kupi. Če bi ostalo pri tem, pika, potem se sploh ne bi prepirali. Če bi bila cena previsoka ne bi kupil, če bi bila ustrezna bi pač kupil. Ampak ta zakon, gospod Rugelj, uvaja, bom rekel, nacionalizacijo avtorskih pravic s pomočjo ministrstva in koalicije, tisto proti čemer se je vaša stranka zmeraj borila. Vi niste zadovoljni s postavljeno ceno, zato jo v enem delu nacionalizirate, jo zbijete, kot bi rekli v vašem besednjaku, da so komunisti nekomu nekaj ukradli, vi avtorjem ukradete in daste uporabniku. Vi ste, bom rekel, ene vrste novodobni Robin Hoodi. Vzamete tistemu, ki ima in daste tistemu, ki nima in zraven trdite, da gre za, bom rekel, zakonito in pravično dejanje.”

JOŽEF ŠKOLČ, na seji DZ 14.12.2006

Star članek, a vseeno vreden branja :

http://dir.salon.com/story/tech/feature/2000/06/14/love/index.html?pn=1

Poročilo, ki ga je podpisal sir Nicholas Stern, se ukvarja z ekonomijo klimatskih sprememb. Zanimivo branje :

“Using the results from formal economic models, the Review estimates that if we don’t act, the overall costs and risks of climate change will be equivalent to losing at least 5% of global GDP each year, now and forever. If a wider range of risks and impacts is taken into account, the estimates of damage could rise to 20% of GDP or more.”

“If no action is taken to reduce emissions, the concentration of greenhouse gases in the atmosphere could reach double its pre-industrial level as early as 2035, virtually committing us to a global average temperature rise of over 2°C. In the longer term, there would be more than a 50% chance that the temperature rise would exceed 5°C. This rise would be very dangerous indeed; it is equivalent to the change in average temperatures from the last ice age to today. Such a radical change in the physical geography of the world must lead to major changes in the human geography – where people live and how they live their lives.”

Če se temperatura dvigne za 2°C, bo po Sternovih predvidevanjih na območju Mediterana 20%-30% manj vode. Nima veze. Bomo pili kokakolo.

..”zaradi neciviliziranega in nekonstruktivnega dialoga, ki se je na našem spletnem forumu odvijal dlje časa in navkljub našim opozorilom ter cenzorskim posegom ni prenehal.”

http://www.dnevnik.si/forum/

Prav vam je, bagra ferdamana. Ne znate bit ne civilizirani, in ne konstruktivni. Niti cenzura vam ne pride do živega! Odslej pišite svoje svinjarije v bloge ali kamor vam pač drago.

Z ljubeznijo in skrbjo za čisto medmrežje,

Oblast.

Zavojevalec slovenske obale in snovatelj republike di Popo je novinarki dejal, da naj “spizdi” in “odjebe” in proti njej zamahnil z roko. S pestjo maha tudi g. Rupar iz Tržiča, češ da je čast Tržičanov razžaljena in bo zategadelj sezul Pekove čevlje novinarju in ga ročno kresnil na gobec, če si bo le-ta upal prikazati pred njegovo domačijo.

Nedaleč stran se čistokrvna slovenska plemena na lastno (dobesedno) pest spopadajo z romskimi, za vsak slučaj pod budnim nadzorom specialcev.

Ljubljanski Jankovič pa le miroljubno objema Danielo in miže priteguje narodnjakom, kot bi hotel zagotoviti: „Tko peva, zlo ne misli“.

Pri nas je oblast končno res „ljudska“.

V svetovnem merilu se je prodaja nosilcev zvoka v prvem polletju 2006 znižala še za 4%. V državah EU in v ZDA je ta rezultat slabši - Nemčija (-4%), ZDA (-7%) in Francija (-9%), medtem ko se je prodaja izboljšala na Japonskem (12%), Južni  Koreji (5%) in Avstraliji (6%).

Medtem, ko je prodaja “fizičnih” nosilcev 10% nižja, pa se je kar podvojilo število prodanih posnetkov v spletnih prodajalnah in na mobilnih telefonih, še posebej v ZDA (84%), medtem ko so lahko manj zadovoljni v državah EU - Italija (9%) in Anglija (8%).