Bekstejdž

Star članek, a vseeno vreden branja :

http://dir.salon.com/story/tech/feature/2000/06/14/love/index.html?pn=1

Poročilo, ki ga je podpisal sir Nicholas Stern, se ukvarja z ekonomijo klimatskih sprememb. Zanimivo branje :

“Using the results from formal economic models, the Review estimates that if we don’t act, the overall costs and risks of climate change will be equivalent to losing at least 5% of global GDP each year, now and forever. If a wider range of risks and impacts is taken into account, the estimates of damage could rise to 20% of GDP or more.”

“If no action is taken to reduce emissions, the concentration of greenhouse gases in the atmosphere could reach double its pre-industrial level as early as 2035, virtually committing us to a global average temperature rise of over 2°C. In the longer term, there would be more than a 50% chance that the temperature rise would exceed 5°C. This rise would be very dangerous indeed; it is equivalent to the change in average temperatures from the last ice age to today. Such a radical change in the physical geography of the world must lead to major changes in the human geography – where people live and how they live their lives.”

Če se temperatura dvigne za 2°C, bo po Sternovih predvidevanjih na območju Mediterana 20%-30% manj vode. Nima veze. Bomo pili kokakolo.

..”zaradi neciviliziranega in nekonstruktivnega dialoga, ki se je na našem spletnem forumu odvijal dlje časa in navkljub našim opozorilom ter cenzorskim posegom ni prenehal.”

http://www.dnevnik.si/forum/

Prav vam je, bagra ferdamana. Ne znate bit ne civilizirani, in ne konstruktivni. Niti cenzura vam ne pride do živega! Odslej pišite svoje svinjarije v bloge ali kamor vam pač drago.

Z ljubeznijo in skrbjo za čisto medmrežje,

Oblast.

Zavojevalec slovenske obale in snovatelj republike di Popo je novinarki dejal, da naj “spizdi” in “odjebe” in proti njej zamahnil z roko. S pestjo maha tudi g. Rupar iz Tržiča, češ da je čast Tržičanov razžaljena in bo zategadelj sezul Pekove čevlje novinarju in ga ročno kresnil na gobec, če si bo le-ta upal prikazati pred njegovo domačijo.

Nedaleč stran se čistokrvna slovenska plemena na lastno (dobesedno) pest spopadajo z romskimi, za vsak slučaj pod budnim nadzorom specialcev.

Ljubljanski Jankovič pa le miroljubno objema Danielo in miže priteguje narodnjakom, kot bi hotel zagotoviti: „Tko peva, zlo ne misli“.

Pri nas je oblast končno res „ljudska“.

V svetovnem merilu se je prodaja nosilcev zvoka v prvem polletju 2006 znižala še za 4%. V državah EU in v ZDA je ta rezultat slabši - Nemčija (-4%), ZDA (-7%) in Francija (-9%), medtem ko se je prodaja izboljšala na Japonskem (12%), Južni  Koreji (5%) in Avstraliji (6%).

Medtem, ko je prodaja “fizičnih” nosilcev 10% nižja, pa se je kar podvojilo število prodanih posnetkov v spletnih prodajalnah in na mobilnih telefonih, še posebej v ZDA (84%), medtem ko so lahko manj zadovoljni v državah EU - Italija (9%) in Anglija (8%).

Vivendijev Universal želi kupiti BMG Music Publishing, tretje največjo glasbeno založniško podjetje na svetu. Zanj bi bil ob soglasju EU pripravljen odšteti dober milijon in pol evrov. Po nakupu bi Universal postal največji lastnik glasbenih avtorskih pravic na svetu.

Še en poizkus združevanja vsemogočnih glasbenih korporacij, ki sledi razveljavljeni združitvi Sony in BMG. Prvostopenjsko sodišče EU je letos namreč razveljavilo dovoljenje evropske komisije iz leta 2004, na osnovi katerega sta se združili omenjeni korporaciji. Po tej odločitvi, in verjetno predvsem zaradi nje, tudi ni prišlo do napovedane združitve družb EMI in Warner.
Že danes imajo štirje največji medijski konglomerati (Sony, BMG, EMI in Warner) v lasti 80% posnetega svetovnega glasbenega repertoarja.

Znanec iz Amerike je obiskal Ljubljano. “I want to try some Slovene food.” si je zaželel ” Friends that were to Slovenia before, tell me, that those chevinchichi kick ass…”

Po nekaj minutah razprave sva ugotovila, da gre za čevapčiče. In sva šla v Portal. Kaj pa naj? Po lokalnih volitvah utegne ta hrana res postati tipična za Ljubljano.

Istega dne preberem v odgovoru na interpelacijo, kako se kulturni minister izgovarja, da : “Sicer pa je omenjeno poročilo (Poročilo o izvajanju NPK 2004-2007 za leto 04) obenem s Poročilom o izvajanju NPK za leto 2005 (ki ga je poprej sprejel tudi Nacionalni svet za kulturo) obravnaval Odbor DZ za kulturo, šolstvo in šport in oba dokumenta sprejel s sklepom, da obravnava obeh poročil na seji Državnega zbora ni potrebna«.

Obravnava v DZ je zakonska obveza (ZUJIK, 13.člen). Navsezadnje gre za temeljni načrt slovenske kulturne politike. Za “strateški dokument razvojnega načrtovanja države oziroma lokalne skupnosti, ki postavi cilje in prioritete kulturne politike”, kot učeno pravi ZUJIK.

Pa vendar ima po mnenju ministra (ki sicer ni imel časa, da bi se udeležil razprave o poročilih) državni zbor pomembnejše delo. Ne ga s to kulturo biksat. Skoz eno jamranje. Naredimo raje nov, lepši, boljši in bolj vladni dolgoročni kulturni program in ga potem naslednjih nekaj let, kot doslej - ne izvajajmo. Kaj z njim počnemo, je namreč itak popolnoma vseeno, saj nismo dolžni nikomur poročati. Z nekaj sreče bomo poročila o (ne)izvajanju uspeli tudi skriti pred javnostjo. Kaj nam pa morejo, morejo, mooorejo, če smo v večin’…

V obeh omenjenih razpravah o poročilih ni nihče omenil glasbe. Niti enkrat. Je pa veličastno in v takšnem trenutku na mestu, brati učeno in kulturno razpravo kulturnega Sancha, g. Grimsa :

“ Nekateri ste želeli dopolnitve tega poročila, konkretno gospod Školč je želel, da bi bilo poročilo dopolnjeno tudi z delom o pritiskih na medije, ki je povzročilo, kot se je izrazil medijsko puščavo. Zdaj si pa poglejmo v praksi. Jaz moram reči, da bi me to zelo veselilo in ko človek, pač če bi ravnal po prvem impulzu, bi to z veseljem podprl, ker bi bilo neizmerno zabavno branje takole poročilo. Poglejmo recimo za leto 2004, kako bi izgledalo. Potem bi bila notri točka, jeseni leta 2004 v času volilne kampanje je visok funkcionar LDS telefoniral na nacionalno televizijo in zahteval od urednice, da takoj usmeri kamere na gospoda predsednika LDS in mu zastavijo dodatna vprašanja. Urednica je to takoj izvršila in zahtevala od novinarja, ki je vodil okroglo mizo v predvolilni kampanji, da usmerijo kamere na gospoda Ropa in mu zastavijo dodatna vprašanja. To se pravi, je LDS takoj lahko komandiral svojo televiziji. Potem pa recimo, iz tiste jeseni leta 2004, gre namreč za to obdobje, lahko recimo z dneva glasovanja notri zapisali, pred kamerami je visok funkcionar LDS grozil odgovornemu uredniku Financ, češ, da mu je ušel iz vajeti in da bo že našel način, da bo obračunal z njim, zaradi tega, ker je pač poročal tako kot je. Skratka, bilo bi izredno zanimivo in zabavno branje. Jaz osebno moram reči, bi ga zelo dobro shranil, tako kot shranim vsa tista poročila iz javnih glasil, ki o teh stvareh, o katerih jaz zdaj govorim seveda poročajo, kajti vse to je dokazljivo in preverljivo. Ampak ali ste vi prepričani, da to res sodi v poročilo o izvajanju nacionalnega programa za kulturo. Jaz osebno mislim, da kvečjemu o izvajanju nacionalnega programa za nekulturo v času neke druge oblasti.”

In smo pri bistvu. Kolikokrat se lahko politik vidi na televiziji. In kateri. In kdo o tem odloča. Vsa ta malarija, dosadni filmi, slaboumne popevke in vreščeče operne sopranistke, javkanja in stihoklepstvo podplačanih pisunov - le balast za jasno vizijo nove slovenske kulturne politike.

Na tiskovni konferenci koalicije ‘Culture First!’ (Bruselj, 18/10/2006), so združenja ustvarjalcev in producentov AIDAA, AEPO-ARTIS, A.F.I, BIEM, CISAC, EUROCINEMA, EUROCOPYA, EVA, ICMP/CIEM, FERA, EuroFIA, FIM, GESAC, GIART in IMPALA predstavila svoja stališča v zvezi z nadomestili za privatno reproduciranje. V skupni izjavi je med drugim zapisano :

“The Culture First coalition:

• Rejects the selling off of European culture for purely economic gain;

• Calls on the Commission to take a balanced, unbiased approach to an issue that is of fundamental importance to European culture;

• Regrets the circulation of economic data which is incorrect or based on indiscriminate estimates, and deplores even further the Commission’s willingness to rely on these fantastical figures;

• Recalls that the creative content industry is essential to the digital economy, and that it is precisely in this sector, and not in that of consumer electronics - traditionally dominated by non-European companies - where Europe has a competitive edge;

• Underlines that it is the wealth and diversity of the content on offer that motivates consumers to buy digital devices;

• Insists, therefore, that any initiative which seeks to increase the development of Europe’s digital economy and the narrowing of the digital divide must not be carried out at the expense of European rights holders; and

• Demands that the role played by artists and creators in the functioning and development of the information society be recognised and duly taken into account by the European institutions. The quality and diversity of its artistic works are an enormous asset in Europe’s global influence. They give it much-needed soul and enable it to compete in international markets. The information society cannot prosper unless the creative industries are dynamic and flourishing.“

Bruselj nasprotuje nadomestilom za prazne cedeje (Finance - 1.11.2006)

Bruselj ne nasprotuje ničemur, še najmanj nadomestilom za prazne “cedeje”. Članek se sklicuje na objavo Bloomberga, ki enkrat v novembru napoveduje novo priporočilo EK v zvezi z nadomestili za privatno in drugo lastno reproduciranje.

1. Zaenkrat še nihče ne nasprotuje ničemur. Priporočilo še ni dokončno oblikovano.

2. Bloomberg le na dveh mestih navaja “pravo” besedilo bodočega priporočila :

“No obligation for further payment in another form may arise in relation to the private copying by the consumer’’ following an initial fee…”

»ensure’’ that the amount of fees “takes into account the degree of use of a technological measure by comparing the licensed use with any other actual use on a sliding scale.«

Lepi Boro in razpadli zbor trgovcev pojejo neuglašeno, za spremljavo pa vestno vlečejo meh Finance. Oglaševalcem se ne gre zamerit.

Do slave mu je pomagalo piratstvo… (RTVS, 2.11.2006)

Aha! Aha! Pa imamo nov poslovni model. Če je dober za Kitajce…