• Bekstejdž on Twitter

• Odvezave

  • Angelo Bajuk
  • Čarobni Svet Školjk – Piran
  • Društvo Bracera
  • Društvo meščanov mesta Piran
  • IMPALA
  • Intellectual Property Institute
  • Marko Jezernik – Blog
  • RepyARTrium
  • Sami Norci :)
  • Ubuntu Linux
  • Zavod Mediteranum

• Privezave

  • 01001101
  • GLASba
  • krNEKI
  • po(d)RAZNO

• vsevKUP

  • April 2012
  • Februar 2012
  • Januar 2012
  • December 2011
  • Oktober 2011
  • Julij 2011
  • Junij 2011
  • Maj 2011
  • April 2011
  • Marec 2011
  • Februar 2011
  • December 2010
  • November 2010

• o!Blak

  Ardour Copyright GIMP GLASba JAMin Mediji Piran RepyARTrium sovražni govor spletni mediji Ubuntu

Po prstkih je prišla
v mojo dnevno sobo
vlada.

Vse bobipalčke je požrla,
ves Smoki, vse arašide.
Vso Cedevito je požlampala.

Kriza je.

Google translation:

After the fingers came
in my living room
government.

All bobipalčke is swallowed,
Smoki all, all the peanuts.
All the Cedevito požlampala.

Crisis.

Spoštovani predsednik vlade.

S prijateljem, upokojenim ekonomistom, sva obiskovala krožek osnov računalništva, kjer sva se seznanila z osnovami uporabe programa Excel. Ker sva danes oba brezposelna in brez rednih dohodkov, sva imela čas za preizkus programa s podatki o plačah funkcionarjev v RS za mesec februar (na http://e-uprava.gov.si/ispo/javneplace/urejenSeznam.ispo?num=all).

Prišla sva na preprosto idejo, kako ohraniti del socialnih pravic najšibkejšim tako, da bi preprosto izravnali funkcionarske plače na 2500 EUR brutto in s tem zagotovili del sredstev za izravnavo proračuna.

Prepričana sva, da tak znesek osebnih dohodkov še vedno zagotavlja normalno življenje in da se prav tisti razumniki, ki so bili doslej iz javnih sredstev najbolje plačani zavedajo, kako pomembno je uravnoteženje proračuna. Po drugi strani bi nekoliko populističen egalitarizem te sorte vlil novega upanja tistim na pragu revščine. Verjeli bi, da gre zares in da bomo stopili skupaj in rešili naše gospodarske težave.

Nekoliko manj navdušeni pa bomo, če se bomo odrekali preko meja svojih zmožnosti medtem, ko bo direktor zdravstvenega doma mesečno prejmal 8000 eurov za vzdrževanje čakalnih vrst.

Obenem bi ta ukrep prizadel le 2000 državljanov – je mar to tisti 1%, o katerem tarnajo mulci iz 15o ? Po izračunih v prilogi, bi bilo mogoče na letni ravni prihraniti cca 50 mio EUR.

Če želite, bova dodatna sredstva za uravnoteženje proračuna poiskala še v javnih naročilih, razpisih, občinskih proračunih in drugod… Časa imava dovolj.

Lep pozdrav

Franc in Jože

P.S.: Izračune najdete tukaj.

Kmetec je pristal pod bagri v mandraču in jo s polno plastično vrečko rib mahnil mimo teatra. Nisem ga dohitel, pa tako me je zanimalo kaj bo danes za kosilo. Kristus je na plaži pod hotelom s kruhom nahranil vse piranske golobe in galebe, v zameno me je nažical za čik, “O, hvala gospod.. cigaretnica, a? Bečka škola, ni kaj..“, ker se dobro z dobrim poplača, klinc pa dušebrižni občinski odloki o hranjenju živali. Voda je tako čista, da se vidi sleherna preluknjana zračnica na najglobjem dnu mandrača. Kava v Da Noi je bila danes še bolj sladka kot greh. Da bo mera polna, me je domov pospremil “potapljač”:

Jutro ni tako napačen del dneva, včasih se splača, ko ga ne prespiš. Grem v laboratorij. Takšen spektakel si zasluži par not v zahvalo. Še nekaj ur imam časa do predstavitve Špeline knjige “Srečanja v Piranu 2” v izolski knjižnici.

Butalci so se zbrali na vaškem trgu in se glasno menili. Naposled so družno odšli do kovačije in takole nagovorili kovača:

“Poslušaj kovač! Mobilnost je temeljna človekova pravica, da bi bil človek mobilen potrebuje konja in konj potrebuje podkve. Ti zalega, nam svoje podkve mastno zaračunavaš in nam tako naše pravice kratiš. Dobro smo premislili, pa se odločili, da bodo odslej v Butalah podkve zastonj.”

Kovač jih je debelo pogledal: “I, od česa pa naj potem živim, bes ga lopi?!”, se je čudil.

“Nikar ne brij norcev, klepec!”, so bili jezni Butalci, “Tvoja zlobna kovaška korporacija nam je prizadejala dovolj gorja. Na kovaštvo se dobro spoznamo. Po vsem svetu je znan naš rek o špičastih vilah in ploščatih lopatah. Glej, spoštujemo te in nič žalega nočemo. Za plačilo odslej kuj lopate, vile ali kaj takega, podkve pa bodo zastonj in pika!”

Kovač je umolknil. Butalci so pretaknili kovačijo, pobrali, ne da bi plačali, kar je bilo podkev, si jih pravično razdelili, potem pa odšli po svoji poti.

Dan ali dva kasneje je kovač Butalcem brezplačno podkoval nekaj konj, zvečer pa je utrujen in zaskrbljen premišljeval kako naj preživi. Vile in lopate niso veliko nanesle, zaslužek je bil klavrn, stiska čedalje večja. Naposled mu je prekipelo:

“I, šent ga plentaj. Butalci so kmetje! Ni ga moža v Butalah, ki ne bi bil trdno prepričan, da mora kmet za pošteno opravljeno delo prejeti tudi pošteno plačilo. Od danes naprej bom tudi jaz – kmet!”

Tako je dejal, pa zaklenil kovačijo, vrgel kladivo v koruzo in ob zori odšel na njivo sadit oljno repico.

Poslej so bile butalske kobile bose. Potovalo se niti ni prav dosti, zakaj bi, saj se v Butalah dobi prav vse, kar človek potrebuje in ni treba nikamor.

Podkve pa so v Butalah še danes zastonj.

… Marko Jezernik

…dežuje

Danes, točno opoldne, je mimo ostankov piranskega mandrača nekam v smeri proti Savudriji odšlo poletje, Sijajni Pop Exhibition, Marilyn Monroe in slikar Repy Repija…

Na poslednjo pot so jih pospremili slikarji Marko Jezernik, Angelo Bajuk in Vedran Vražalić, “kamerniki” Ubald Trnkoczy, Janez Mužič, Maša Gostinčar in Nataša Cvišič, organizatorji razstave Sijajni Pop ter mnogi drugi, ne nazadnje celo piranski župnik Zorko Bajc.

Petnajstega oktobra je napovedan protest tudi v domači prestolnici. Domače Združenje Manager opozarja, da sporočil, ki so morda umestna na Wall Streetu, ne smemo nekritično prenašati v slovensko okolje, saj “odstotek najbogatejših Slovencev ni primerljiv z odstotkom najbogatejših Američanov”. Vse več je pomislekov, da sporočilo protestnikov doma in v tujini ni dovolj jasno, da ne vedo točno, proti čemu in za kaj se zavzemajo.

Mogoče pa je v tem trenutku prav to potrebno?

Mogoče pa se naslednja, predolgo odlašana revolucija ne bo začela s parolami in jasno izraženimi zahtevami organiziranih protestnikov? Vse, kar bi lahko izrekli, bi namreč prehitro poseglo v monopoliziran nabor “alternativ”, ki si jih v obliki predvolilnih puhlic v boju za lastno socialno varnost lastijo politične opcije z leve, desne in sredine. Delovanje finančnih trgov je za povprečnega smrtnika nerazumljivo, zato se zdi, da je kakršna koli utemeljena presoja nemogoča, poulično vmešavanje običajnih “civilistov” pa nepotrebno in nesmiselno. Nekako tako kot britanska kraljica, se lahko zanašamo le na “mnenje stroke”, ki v opravičilo, da ni znala napovedati finančnega zloma v letu 2008, odgovarja takole:

“In summary, your majesty, the failure to foresee the timing, extent and severity of the crisis and to head it off, while it had many causes, was principally a failure of the collective imagination of many bright people, both in this country and internationally, to understand the risks to the system as a whole.“

Težave pa so z zornega kota povprečnega Slovenca bolj enostavne, kot izgledajo. Reševanje utečenega formata “kapitalizma” napoveduje še bolj grobo omejevanje delavskih in socialnih pravic, varčevalne posege v javnem sektorju prav tam, kjer jih najmanj želimo, vse večje razlike med revnimi in bogatimi…

Medtem ko politiki pred televizijskimi kamerami na videz dobivajo namišljene retorične bitke brez nasprotnikov, finančni lobi v ozadju brez izgub zmaguje v vojni za dokapitalizacijo svojega dobičkonosnega hazarderstva z denarjem davkoplačevalcev.

Morda pa bomo protestirali, ker vemo, da bo vsakdanje življenje za nas težje in kmalu ne bomo več vedeli, kako naprej.

Morda protestiramo, ker je postalo jasno, da tudi tisti, ki smo jim zaupali odločanje v našem imenu, ne vedo več, kako naprej. Politična elita kot igralec v cenenem televizijskem reality showu, pod pritiskom finančnih lobistov v zaodrju skrivaj lovi ravnotežje, v soju žarometov pa se živčno smehlja in se s figo v žepu skuša odkupiti nezadovoljnim množicam s citiranjem “revolucionarnih” idej, kopipejstanih s spletnih forumov.

“No, liberty is not made for us: we are too ignorant, too vain, too presumptious, too cowardly, too vile, too corrupt too attached to rest and to pleasure, too much slaves to fortune to ever know the true price of liberty. We boast of being free! To show how much we have become slaves, it is enough just to cast a glance on the capital and examine the morals of its inhabitants.” J.P.Marat, 1791

• Nekaj besed o avtorju

  

• Ven

  • Nedeljska
  • Franc in Jože rešita državo..
  • Spektakularno jutro v Piranu..
  • Prilika o butalskem kovaču, podkvah, mobilnosti in temeljni človekovi pravici..
  • Tako jih lahko vidi samo…

• Noter

  • bekstejdz na Franc in Jože rešita državo..
  • Dajana na Prilika o butalskem kovaču, podkvah, mobilnosti in temeljni človekovi pravici..
  • Nick na Prilika o butalskem kovaču, podkvah, mobilnosti in temeljni človekovi pravici..
  • Stric Marč na Prilika o butalskem kovaču, podkvah, mobilnosti in temeljni človekovi pravici..
  • bekstejdz na Prilika o butalskem kovaču, podkvah, mobilnosti in temeljni človekovi pravici..

Oglasna sporočila